Splošna pravila glede ravnanja v času zadržanosti od dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege so vsebovana že v drugem odstavku 233. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Osnovno pravilo, kot izhaja iz drugega odstavka 233. člena Pravil, je, da mora biti delavec, ki se zdravi doma, v času zadržanosti od dela na svojem domu. Odsotnost z doma je sicer mogoča, vendar izjemoma (v primerih, ki jih predvideva izpostavljeni člen), pa še to v okviru kraja bivanja. Pravila OZZ pri tem izrecno določajo, da je za odhod izven kraja bivanja vedno – torej za vsak odhod – potrebna izrecna odobritev osebnega zdravnika.

Navedena pravila mora delavec upoštevati tudi v času, ko delodajalcu sporoči, da izostaja z dela zaradi zdravstvenih težav, do prvega pregleda pri zdravniku, saj v tem času praviloma še nima posebnih navodil osebnega zdravnika. Delavec v tem času ne sme ravnati, kot da je v aktivnem bolniškem staležu (v smislu, da ima prosto gibanje), temveč ravno obratno – praviloma mora biti doma.

Pravila OZZ torej v prvi vrsti določajo dolžnost pristojnega zdravnika oziroma komisije, da zavarovancu poda navodila glede ravnanja v času bolniškega staleža. To je tudi razumljivo, saj je lahko bolniški stalež posledica zelo različnih zdravstvenih stanj – od takšnih, ki zahtevajo popolno mirovanje, do tistih, v okviru katerih je gibanje del predpisanega okrevanja. Ker vseh življenjskih primerov ni mogoče zaobjeti s splošnimi pravili, delavec praviloma od pristojnega zdravnika prejme navodila, v okviru katerih slednji obseg dovoljenih ravnanj v bolniškem staležu prilagodi delavčevemu zdravstvenemu stanju ter njegovemu čimprejšnjemu okrevanju.