Iz navedenega sklepa izhaja, da za primer uveljavljanja plačila dela plače iz naslova delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela, zakon zahteva obvezno notranje varstvo pravic oziroma odločanje s sklepi delodajalca in je šele nato dopustno sodno varstvo.
To pomeni, da mora javni uslužbenec v primeru, ko uveljavlja plačilo dela plače iz naslova dela uspešnosti, zahtevek najprej nasloviti na delodajalca, ki odloči s sklepom, takšen sklep pa v primeru nestrinjanja pa izpodbijati pri delodajalcu in šele nato na sodišču.
Sklepi, ki so izdani, vendar niso izpodbijani, postanejo dokončni in pravnomočni. Zanje veljajo vse posledice pravnomočnosti.
Za plačilo dela plače iz naslova delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela torej neposredno sodno varstvo ni dopustno.