Vrhovno sodišče Republike Slovenije je odločilo o reviziji delodajalca v sporu glede plačila dodatka za delovno dobo. Revizija je bila dopuščena glede pravnega vprašanja, ali je dopustno, da se dodatek za delovno dobo, pridobljeno pri prejšnjih delodajalcih, vključi v osnovno plačo delavca, če se delavec in delodajalec tako dogovorita v pogodbi o zaposlitvi in s tem niso kršene minimalne pravice delavca.
Iz sodbe VIII Ips 5/2026 z dne 9. 6. 2026 izhaja, da dodatek za delovno dobo ne more biti del osnovne plače, saj sta osnovna plača in dodatek za delovno dobo že po samem ZDR-1 dva različna sestavna dela plače. Tudi če bi se delavec in delodajalec o tem izrecno dogovorila v pogodbi o zaposlitvi, takšen dogovor ni dopusten, ker nasprotuje prisilnim določbam delovnopravne zakonodaje.
Vrhovno sodišče je v obrazložitvi posebej poudarilo, da se tudi sodna praksa, ki dopušča dogovor o višji plači pri vodilnih delavcih (sklep VSRS VIII Ips 10/2013), ne more razlagati tako, da bi bilo dovoljeno dodatek za delovno dobo vključiti v osnovno plačo.
Odločitev Vrhovnega sodišča je pomembna predvsem zato, ker odpravlja dvome, ki so se v praksi pojavljali že vrsto let. Delodajalcem daje jasno usmeritev glede pravilnega obračunavanja plače, delavcem pa zagotavlja učinkovitejše varstvo njihove zakonske pravice do dodatka za delovno dobo.
S to sodbo je Vrhovno sodišče jasno odgovorilo na dopuščeno revizijsko vprašanje: vključitev dodatka za delovno dobo v osnovno plačo ni dopustna. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je odločilo o reviziji delodajalca v sporu glede plačila dodatka za delovno dobo. Revizija je bila dopuščena glede pravnega vprašanja, ali je dopustno, da se dodatek za delovno dobo, pridobljeno pri prejšnjih delodajalcih, vključi v osnovno plačo delavca, če se delavec in delodajalec tako dogovorita v pogodbi o zaposlitvi in s tem niso kršene minimalne pravice delavca.
Iz sodbe VIII Ips 5/2026 z dne 9. 6. 2026 izhaja, da dodatek za delovno dobo ne more biti del osnovne plače, saj sta osnovna plača in dodatek za delovno dobo že po samem ZDR-1 dva različna sestavna dela plače. Tudi če bi se delavec in delodajalec o tem izrecno dogovorila v pogodbi o zaposlitvi, takšen dogovor ni dopusten, ker nasprotuje prisilnim določbam delovnopravne zakonodaje.
Vrhovno sodišče je v obrazložitvi posebej poudarilo, da se tudi sodna praksa, ki dopušča dogovor o višji plači pri vodilnih delavcih (sklep VSRS VIII Ips 10/2013), ne more razlagati tako, da bi bilo dovoljeno dodatek za delovno dobo vključiti v osnovno plačo.
Odločitev Vrhovnega sodišča je pomembna predvsem zato, ker odpravlja dvome, ki so se v praksi pojavljali že vrsto let. Delodajalcem daje jasno usmeritev glede pravilnega obračunavanja plače, delavcem pa zagotavlja učinkovitejše varstvo njihove zakonske pravice do dodatka za delovno dobo.
S to sodbo je Vrhovno sodišče jasno odgovorilo na dopuščeno revizijsko vprašanje: vključitev dodatka za delovno dobo v osnovno plačo ni dopustna.