Zavrnitev preizkusa alkoholiziranosti – VDSS Pdp 177/2026 z dne 10. 6. 2026

Zdravnik je zavrnil preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom, čeprav bi ga bil po internem pravilniku delodajalca dolžan opraviti. Delodajalec mu je med drugim zaradi tega izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.

Ker delodajalec ni dokazal, da je bil delavec pod vplivom alkohola oziroma da so bili podani objektivni znaki alkoholiziranosti, niti nastanka kakršnekoli škode ali nestrokovnega opravljanja dela, je bila potrebna presoja teže kršitve – zavrnitve preizkusa alkoholiziranosti. Ta po presoji sodišča ne predstavlja tako hude kršitve, da bi bilo zaradi nje nadaljevanje delovnega razmerja nemogoče, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.

Ples in slačenje na delovnem mestu – VDSS Pdp 110/2026 z dne 1. 7. 2026

Delavka je med delovnim časom ob glasni glasbi plesala in se slačila do modrca, čeprav jo je sodelavec opozarjal, naj preneha. Dokazana so bila tudi druga neprimerna ravnanja, med drugim seksualni komentarji, govor s pornografsko vsebino in vztrajno vabljenje sodelavca k pitju alkohola. Sodelavci so se zaradi njenega ravnanja počutili nelagodno, nekateri so se zaklepali v pisarne oziroma predčasno odhajali domov. Delodajalec ji je zaradi očitanih ravnanj izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.

Sodišče je ugotovilo, da je delodajalec dokazal obstoj utemeljenega razloga za izredno odpoved po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1: ravnanja delavke so bistveno odstopala od pričakovanega vedenja v delovnem okolju; s tem je naklepno huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi njihove narave in vpliva na sodelavce pa je bila utemeljena tudi izguba zaupanja delodajalca in ugotovitev, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je bila zato zakonita.

Potovanje na Poljsko med bolniškim staležem – VDSS Pdp 96/2026 z dne 13. 5. 2026

Pomočnik direktorja je med bolniškim staležem brez dovoljenja osebnega zdravnika odpotoval na Poljsko na poslovni sestanek, ki ni bil povezan z dejavnostjo njegovega delodajalca. Delodajalec mu je zaradi tega izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi po 8. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.

Sodišče je zaključilo, da je delavec s tem zlorabil bolniško odsotnost in da je bil podan odpovedni razlog. Pri presoji možnosti nadaljevanja delovnega razmerja je upoštevalo tudi vodilni položaj delavca kot pomočnika direktorja, ki je zahteval večjo stopnjo zaupanja in lojalnosti. Zaradi ugotovljene izgube zaupanja nadaljevanje delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka ni bilo mogoče. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je bila zato zakonita.

Za utemeljenost izredne odpovedi ni dovolj le ugotoviti, da je delavec kršil svoje obveznosti. Pri odpovedi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 mora delodajalec dokazati, da gre za hujšo kršitev, storjeno naklepoma ali iz hude malomarnosti. Pri odpovedi po 8. alineji mora dokazati obstoj zakonsko določenega odpovednega razloga: da delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije, opravlja pridobitno delo ali brez ustrezne odobritve odpotuje iz kraja svojega bivanja – torej, da je zlorabil bolniško odsotnost.

V obeh primerih pa mora biti izpolnjen še pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 – da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.