Plačilo iz naslova poslovne uspešnosti (VDSS Sodba Pdp 237/2026 z dne 26. 8. 2026) predstavlja sistem kolektivnega nagrajevanja praviloma vseh delavcev pri delodajalcu in ne individualnega prispevka delavca k uspešnosti poslovanja delodajalca.
Delodajalec svoje terjatve ne sme pobotati s terjatvijo delavca iz naslova poslovne uspešnosti brez pisnega soglasja delavca, ki je podano po nastanku delodajalčeve terjatve. To je samostojno pravno vprašanje, ki ga ni dopustno enačiti z vprašanjem, ali je delavec do poslovne uspešnosti sploh upravičen. Delodajalec je vezan na omejitev iz drugega odstavka 136. člena ZDR-1.
Pomembno je tudi procesno razlikovanje: dejstvo, da delavec ni podal izrecnega ugovora zoper pobot, samo po sebi ne nadomesti zahtevanega pisnega soglasja. Računovodsko evidentiranje terjatev in njihov materialnopravno dopusten pobot sta različni vprašanji.
Breme dokazovanja opravljenega plačila prispevkov od dela plače za poslovno uspešnost nosi delodajalec; delavcu ni treba dokazovati negativnega dejstva, da prispevki niso bili plačani. V delovnih sporih veljajo meje preiskovalnega načela po 34. členu ZDSS-1, na katere morajo biti delodajalci posebej pozorni.
Vprašanje diskriminatornosti pri poslovni uspešnosti
Delodajalec je plačilo dela plače za poslovno uspešnost v konkretnem primeru uredil s pravilnikom, ki določa, da se ta del plače izplača delavcem, ki izpolnjujejo pogoje, če se do 24. 12. v tekočem letu sprejme ustrezen sklep direktorja. Pravilnik izrecno določa, da so do tega dela plače upravičeni (le) zaposleni, ki so na dan odločanja o izpolnjevanju pogojev za izplačilo v delovnem razmerju pri delodajalcu. Sklep o izplačilu dela plače za poslovno uspešnost je bil sprejet 18. 12. 2024, ko tožnik ni bil več v delovnem razmerju pri toženki (to mu je zakonito prenehalo že 20. 8. 2024).
Ta pogoj oziroma kriterij po sodni presoji ne krši prepovedi diskriminacije (prvi odstavek 6. člena ZDR-1), saj neenaka obravnava delavcev ne temelji na osebni okoliščini (zaposlitev delavca pri delodajalcu na določen dan ni osebna okoliščina).
Sodišče je poudarilo, da je treba pravno vprašanje izpolnjevanja pogojev zaposlitve na določen datum ločiti od položaja, v katerem delodajalec višino poslovne uspešnosti zmanjšuje zaradi bolniške odsotnosti. V primeru bolniške odsotnosti gre za nedopustno razlikovanje zaradi osebne okoliščine.
Določilo podjetniške kolektivne pogodbe (VDSS Sodba 171/2025, z dne 14.05.2025), da se odštevajo dnevi, ko je bil zaposleni odsoten z dela zaradi bolniške odsotnosti, pa nasprotno pomeni, da je takšen zaposleni pri odmeri plačila za poslovno uspešnost na podlagi zdravstvenega stanja obravnavan manj ugodno kot delavci, ki niso bili bolniško odsotni (neposredna diskriminacija).